Tako tožilstvo kot obramba sta že napovedala pritožbo na sodbo, s katero je bil danes paroh Peran Bošković obsojen zaradi poneverbe. Obtoženi zatrjuje, da je ni storil, tožilstvo pa, da je zagrešil še mnogo več, kot meni sodišče. Kot je po sodbi izjavil paroh srbske Pravoslavne cerkve Peran Bošković, mu je najpomembneje, da ga niso spoznali za krivega zlorabe položaja pri gradnji pastoralnega središča. Glede poneverbe pa je dejal, da bodo to »že rešili«.

Na pogojno kazen je sodnica Mojca Kocjančič danes obsodila paroha srbske Pravoslavne cerkve Perana Boškovića. Očitane zlorabe položaja ga je oprostila, za poneverbo pa obsodila, a v manjšem obsegu, kot mu jo je očital tožilec Boštjan Valenčič. Določila mu je šestmesečno zaporno kazen, a mu ne bo treba za rešetke, če v dveh letih ne stori novega kaznivega dejanja. Prav tako mora v enem letu plačati 32.500 evrov, kolikor si je pridobil s poneverbo. Začasno zavarovanje na njegovo hišo v Gameljnah je sodnica odpravila, saj podaljšanja tožilec niti ni predlagal.

Ni šlo za gospodarsko dejavnost

V prvem delu obtožbe mu je tožilstvo očitalo zlorabo položaja pri gradnji kulturno-pastoralnega središča v Ljubljani – plačeval naj bi storitve, ki so bile v resnici opravljene le delno, ali pa celo fiktivne račune. Sporna je bila izdelava strehe in fresk, polaganje ploščic ter suhomontažna in slikopleskarska dela, skupno naj bi Cerkev oškodoval za okoli 250.000 evrov. Kocjančičeva je dejala, da se je središče gradilo na neobičajen način, pogosto s prostovoljnim delom vernikov, popusti ali celo zastonj. Gradbena dokumentacija je bila pomanjkljiva, tudi gradbenih dnevnikov niso vodili. A za sodišče je bilo na koncu pomembno naslednje: čeprav jo je obramba poskušala prepričati, da se država v delovanje Cerkve ne bi smela vpletati (češ da ima za to lastne organe, tudi tožilca), je sodnica poudarila, da mora biti njeno delovanje v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in primeri, kot je Boškovićev, ne morejo biti izvzeti od pregona pred našimi sodišči. Cerkev je pravna oseba zasebnega prava, Bošković pa je takrat bil njen zakoniti zastopnik.

Toda v nasprotju s tožilskimi trditvami je sodnica razsodila, da Bošković ni izbiral izvajalcev za dela, sklepal dogovorov in pogodb, nadzoroval dela in dajal račune v izplačilo. In še najpomembneje: Cerkev oziroma Bošković pri gradnji središča nista opravljala tako imenovane gospodarske dejavnosti, ki pa je nujni pogoj za to kaznivo dejanje. »Cerkev je naročila gradnjo objekta, ni pa je izvajala. Zato je v tem delu treba izreči oprostilno sodbo,« je pojasnila. Preverjala je tudi, ali ni morda obtoženi zagrešil kakega drugega kaznivega dejanja; v poštev bi lahko prišlo tako imenovano izneverjanje, a tudi za tega pogoji niso izpolnjeni. Ob tem je poudarila, da se Cerkev že dolgo ne zanima več za parohov pregon. Ovadbo je sicer v imenu Cerkve vložil Boškovićev naslednik Željko Lubarda, vendar jo je že leta 2013 Pravoslavna cerkev umaknila in izjavila, da ne zahteva nobene odškodnine.

Družinski stroški, plačani s cerkvenega TRR

Kar zadeva drugi del obtožnice, poneverbo, pa naj bi paroh neupravičeno porabil okoli 75.000 cerkvenih evrov. Z njimi naj bi plačeval svoje račune in račune najožjih družinskih članov. Navedenih je bilo 15 takšnih primerov, sodišče pa je nezakonito ravnanje videlo v petih: neupravičeno naj bi bili plačani računi za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, življenjsko zavarovanje, zavarovanje avtomobila, kabelsko televizijo in internet ter mobilni telefon. Za ostalo je bilo dokazov premalo, za določene račune, nižje od 500 evrov, pa je pregon po več kot šestih letih že zastaral. Ker je ostalo spornih »zgolj« 32.500 evrov, je bil Bošković obsojen za obliko poneverbe, za katero je zagrožena milejša, največ petletna kazen. Tako tožilec, ki je zahteval tri leta zapora, kot paroh sta že napovedala pritožbo na višje sodišče.

Sedež nove škofije

Peran Bošković je v zaključnem govoru povedal, da je pregonu botrovala anonimna ovadba, za katero se je skrival Željko Lubarda. »Nekoga je zmotilo, da smo v Ljubljani s 15.000 Srbi zgradili najboljšo srbsko zgodbo v Evropi. Moja želja je bila, da v novem središču nastane sedež nove škofije za Slovenijo, Italijo in Avstrijo. To je Lubarda predstavil metropolitu Jovanu kot poskus razbijanja Cerkve,« je dejal in dodal, da je metropolit hitro ugotovil, da je bil zaveden.
Nepojasnjeni izvor premoženja

Perana Boškovića čaka še tožba po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Specializirano tožilstvo je pri njem in z njim povezanih osebah našlo za 800.000 evrov nepojasnjenega premoženja.

Kronika
Mojca Furlan - Rus
13. julij 2017 13. julij 2017 15:33